Nagrade

Pri Modrijanovi knjigarni, kjer budno spremljamo slovenske pa tudi nekatere tuje nagrade, smo že pomislili, da so varčevalni ukrepi, ki so neusmiljeno (in predvsem nepremišljeno) treščili po kulturi, zbrisali tudi kakšno literarno nagrado, ki jih je na Slovenskem že tako premalo, na primer desetnico. Lani smo o nominirancih pisali že 6. maja, letos pa od nikoder novic o tej nagradi. Toda nagrada Desetnica bo – razglasitev letošnjega nagrajenca s slovesno podelitvijo nagrade bo v torek, 22. maja 2012, ob 19. uri v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani. Dobil jo bo eden (ali dva) izmed mladinskih književnikov, katerih knjiga, objavljena v zadnjih treh letih, je najbolj navdušila strokovno žirijo v sestavi Marjana Moškrič, Dušan Šarotar, Bina Štampe Žmavc, Janja Vidmar in Tone Partljič (predsednik). Imena desetih nominirancev so bila objavljena danes.
Za katero knjigo pa bi glasovali vi?

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic pri nas zaznamuje tudi objava seznama desetih slovenskih pisateljev, ki so po mnenju žirije za Delovo nagrado Kresnik v minulem letu napisali tako dober roman, da smejo upati na nagrado, sicer ne več edino za roman v našem prostoru pa tudi ne več najbolj bogato, zato pa najstarejšo in najuglednejšo. Žirija, letos z novim članstvom – literarno zgodovinarko dr. Alojzijo Zupan Sosič, literarno kritičarko Tino Vrščaj, Delovim literarnim kritikom in novinarjem Igorjem Bratožem in Delovo novinarko Valentino Plahuta Simčič – a pod »starim« predsednikom dr. Miranom Hladnikom, je svojo prvo odločitev sporočila dan pozneje, kot smo pričakovali – 24. aprila.

Maja bo podeljenih nekaj več nagrad kot aprila, vendar bomo v tejle novici podrobneje predstavili samo dve, nagrado Independenta in nagrado Orange. Obe podeljujejo za roman v angleškem jeziku, prvo za prevod in drugo za izvirni roman; nagradi imata na svojem seznamu po 16 nagrajencev, natančneje: prva 16 pisateljev in druga 16 pisateljic.
Independent je britanski časnik, ki izhaja v Londonu od leta 1986 in spada med najmlajše britanske dnevnike; zdaj je v lasti ruskega mogotca in enega najbogatejših ljudi na svetu Aleksandra Lebedjeva. Nagrado za najboljši tuji roman, preveden v angleščino, časnik podeljuje od leta 1990 (s premorom v letih 1996–2001), njena finančna vrednost pa je 10.000 funtov, ki si jih pravično razdelita avtor in prevajalec. Prvi nagrajeni avtor je bil Turek Orhan Pamuk (1990), sledili so Čeh Milan Kundera, Belgijec Simon Leys, Portugalec José Saramago, Vietnamec Bao Ninh, Nemec Gert Hofmann ... Lani jo je dobil Peruanec Santiago Roncagliolo. Zanimivo je, da doslej ni bila nagrajena niti ena pisateljica, čeprav so angleško pišoče avtorice sicer pri literarnih nagradah zelo uspešne.

Danes, 16. aprila, ob 3. uri popoldne po ameriškem času so na Univerzi Columbia v New Yorku razglasili letošnje dobitnike Pulitzerjevih nagrad. Kategorij je bilo 21, za novinarstvo 14 in za umetnost 7. Z večjim zanimanjem smo si ogledali sezname nagrajencev in finalistov za književnost (imena finalistov razkrijejo hkrati z zmagovalci).
Pulitzerjevih književnih nagrad je pet – za stvarno knjigo, zgodovinopisno delo, biografijo ali avtobiografijo, roman in poezijo. A podelili so le štiri: romanopisci so letos, prvič po letu 1977, ostali brez nagrade, saj se žirija ni odločila za nobenega izmed finalistov (Denis Johnson: Train Dreams; Karen Russell: Swamplandia!; David Foster Wallace: The Pale King). V kategoriji stvarna knjiga je letos najbolj prepričalo delo Stephena Greenblatta The Swerve: How the World Became Modern.

V ponedeljek, 26. marca, približno tri tedne pred razglasitvijo Pulitzerjevih nagrajencev, ki bo 16. aprila, so v ZDA objavili imena dobitnikov PEN/Faulknerjevih nagrad za literaturo. Gre za eno uglednejših ameriških literarnih nagrad, ki jo od leta 1981 podeljuje Fundacija PEN/Faulkner za literarno delo (roman ali zgodbe) ameriškega avtorja, objavljeno v predhodnem letu. Nagrado je največkrat doslej – trikrat – dobil Philip Roth, nazadnje leta 2007, in to za roman Slehernik.
Knjige lahko za nagrado predlagajo založniki, literarni agentje in avtorji sami, izbira pa jih strokovna žirija, sestavljena iz uglednih pisateljev. Letos so bili to Marita Golden, Maureen Howard in Steve Yarbrough, peterico najboljših pa so morali izbrati izmed 350 predlaganih del.

Sejem knjig za otroke in mladino v Bologni (19.–22. marec 2012) se je začel zelo slovesno. Prvi dan sejma so podelili Andersenovo nagrado za književnost in ilustracijo, ki jo Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY) podeli vsako drugo leto, nagrajenca pa sta argentinska pisateljica María Teresa Andruetto in češki ilustrator Peter Sís. Pisateljice pri nas še nismo spoznali, zato pa že imamo knjige, ki jih je ilustriral Peter Sís – najnovejša knjiga, v kateri boste našli njegove ilustracije, je Hiša iz papirja, ki jo je napisal Carlos María Domínguez, izdala pa Družba Piano leta 2011.
 Drugi dan sejma pa so iz Vimmerbyja na Švedskem prenašali razglasitev dobitnika nagrade Astrid Lindgren, ki letos zaokrožuje deseto leto.

Nagrado za najboljši azijski roman, znano tudi kot »azijski booker«, je v petem letu podeljevanja prejela ženska, in to južnokorejska pisateljica Kjung-suk Šin, rojena leta 1963, za roman 엄마를 부탁해 (na sliki). Please Look After Mom, kot se njegov naslov glasi v angleškem prevodu (nagrada zanj je pripadla ameriški prevajalki Chi-Young), je njen predzadnji roman, a očitno najuspešnejši doslej in preveden v največ jezikov. Pisateljica je sicer ena najbolj priljubljenih in nagrajevanih južnokorejskih avtoric, zato nagrada kljub temu, da so bili med finalisti tudi Indijec Amitav Ghosh (ki je pred kratkim gostoval v Sloveniji), Japonka Banana Jošimoto in Kitajec Yan Lianke, ni presenečenje.

Edith Pearlman. Nikoli slišali? Pa prisluhnite zdaj. 8. marca, na mednarodni dan žena, je Nacionalno združenje književnih kritikov (National Book Critics Circle, NBCC) v ZDA izbralo najboljše knjige, ki so leta 2011 izšle v angleškem jeziku. Ta nagrada je med številnimi ameriškimi književnimi nagradami gotovo ena najbolj zaželenih – le kateri pisec, najsi »lepe knjige« ali pa biografije, eseja, stvarne knjige, ne bi bil ponosen na priznanje, ki ga podeljujejo književni kritiki? Pravilnost njihovega izbora navadno potrdijo še nagrade, ki jih v ZDA in drugih angleško govorečih državah podelijo pozneje, in priložnost, da se prepričamo o tem, bo kmalu – 16. aprila bodo v ZDA objavili dobitnike in finaliste Pulitzerjeve nagrade.

Fernando Fernández-Savater Martín, krajše samo Fernando Savater, je novi literarni zmagovalec v Španiji. Prejel je namreč literarno nagrado Primavera, ki jo od leta 1997 vsako leto za še neobjavljen roman v španščini podeljujeta založba Espasa in Ámbito Cultural. Espasa je članica ogromne založniške skupine Planeta, zato ni čudno, da je vrednost nagrade tako visoka, 200.000 evrov (drugouvrščeni, finalist, se mora »potolažiti« s 30 tisočaki, vendar letos te nagrade ni bilo); ta skupina namreč podeljuje tudi 601.000 evrov vredno nagrado Planeta.
Roman Los invitados de la princesa (»Princesini gostje«), ki je Savaterju prinesel to prestižno nagrado, je žirija izbrala izmed 454 besedil, samo iz Španije jih je bilo 275.

Prvi dan festivala Fabula je letos zaznamovala podelitev nagrade Dnevnikova fabula za najboljšo zbirko kratkih zgodb slovenskega avtorja. Strokovna žirija je izmed štirih nominirancev, katerih imena smo izvedeli pred tednom dni, za zmagovalca oznanila pisatelja Dušana Čatra, in to za knjigo Džehenem, ki je pred dvema letoma izšla pri Študentski založbi. Na nagrado so upali še Miha Mazzini z Duhovi (Goga, 2010), Uroš Sadek z Drugimi zgodbami (LUD Šerpa, 2011) in Dušan Šarotar z Nostalgijo (Franc-Franc, 2010).