Novica

Zadnji romani Philipa Rotha – kratko, a vrhunsko branje za vsakogar

Zadnji romani Philipa Rotha – kratko, a vrhunsko branje za vsakogar

03.02.2012

Nihče ne trdi, da mora bralec, ki ve, kaj je dobra literatura, in ne izgublja časa s plehko vsebino, brati le debele knjige na petsto in več straneh. Ameriški pisatelji sicer radi pišejo debele romane, tudi Philip Roth je med njimi, a nekaterim, še posebno pa Rothu, gredo prav dobro od rok tudi kratka dela, ki bi jim že težko rekli romani.
Philipa Rotha največ bralcev pozna po zajetnih romanih Človeški madež (po tem je bil posnet tudi film) in Ameriška pastorala; za oba je pisatelj prejel prestižne literarne nagrade, za drugega celo Pulitzerjevo (1998), in oba sta prevedena v slovenščino. Za Rothova zrelejša leta pa so značilni kratki romani. V zadnjih šestih letih je napisal štiri take romane, in prav vsi dokazujejo, da Rothu ne zmanjkuje idej, čeprav je seznam njegovih romanov že presegel število trideset in čeprav bo pisatelj zdaj zdaj dopolnil osemdeset let.
Junaki Rothovih zadnjih romanov prinašajo vedno bolj iskrene, vedno bolj intimne zgodbe. Poleg slogovne natančnosti in vsebin, ki bralca držijo v napetosti do poslednje strani, imajo še eno skupno značilnost: vsi prinašajo univerzalne zgodbe o človekovi usodi. Tak je tudi povzetek zadnjega prevodnega triptiha Rothovih romanov: začne se z brezimnim junakom Slehernika (Everyman, 2006; prev. 2009), ki se prvič v življenju znajde na točki, ko mu peša moč telesa, to pa v njem povzroči predvsem notranjo spremembo, kar se razvije v brutalno zgodbo, ki bi lahko doletela – slehernika. Romanu je leta 2008 sledilo Ogorčenje (Indignation), katerega prevod smo dobili leta 2010, v njem pa se odvije pretresljiva zgodba Marcusa Messnerja in njegovo kruto spoznanje, da življenje krojijo na videz vsakdanje, naključne odločitve, ki lahko privedejo do usodnih posledic. Bralca nad vprašanjem Kaj, če bi ravnal drugače? pusti – ogorčenega.
A človek se lahko pri doseganju ciljev v danem trenutku potrudi le toliko, kolikor je v njegovi moči. To spozna tudi Simon Axler, »igralec« kratkega romana Ponižanje (The Humbling, 2009; prev. 2012), ki je pravkar, ponovno v prevodu Miriam Drev, izšel v Modrijanovi zbirki Bralec. Pred nami se kot na gledališkem odru zavrti usoda šestdesetletnika, ki mu usahne igralska moč, zatem pa se na robu živčnega zloma znajde v psihiatrični bolnišnici ... Naposled se zdi, da ga iz odtujenosti samemu sebi lahko reši zveza z (dotlej lezbično) hčerko njegovih prijateljev iz mladih dni, a to ga privede le do – ponižanja. Tudi v tem romanu je Roth »uporabil« znana pripovedovalska prijema: poglobljen prikaz človeških zmot in srdito zaostrene dialoge. Po tem romanu – o tem smo že poročali – bo nastal tudi film, in to z Alom Pacinom v glavni vlogi.
Medtem pa ameriški kritiki že pojejo hvalnice Rothovemu zadnjemu romanu Nemesis, ki ga je objavil leta 2010 in katerega prevod že pripravljajo pri Modrijanu. Dogajanje romana je postavljeno v ameriško mesto Newark, ki ga poleti 1944 prizadene epidemija otroške paralize.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

Sorodne novice

na vrh strani

20.03.2012

Zbirka Intermundia po petih letih izhajanja in desetih naslovih ukinjena  »

Intermundia je latinski izraz za ›medsvetja‹ (gr. μετακόσμια). V filozofiji starih Grkov in Rimljanov so bili to »vesoljski prostori med nebesnimi telesi, v katerih po Epikurjevem nauku večno živijo blaženi bogovi, ki jih ne zanimajo nesreče tega sveta«.
Pred skoraj petimi leti je pod tem imenom začela pri založbi Modrijan izhajati poljudnoznanstvena knjižna zbirka, namenjena zahtevnejšim bralcem – tistim, ki od knjige pričakujejo več, kot obljublja zgolj njen naslov ali reklamno geslo. Najpomembnejša značilnost teh knjig je interdisciplinarnost, saj probleme obravnavajo z vključevanjem različnih vidikov, pristopov, idej. A to ne pomeni povezovanja česarkoli in za vsako ceno: knjiga mora bralcem postreči z znanjem, ki je spoj najboljšega, kar premorejo različni svetovi človekovega védenja.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

13.03.2012

Praznični popust za knjigo Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu  »

Bliža se še en spomladanski praznik – velika noč. Na tak ali drugačen način ga praznujemo vsi, saj je velikonočni ponedeljek – letos je to 9. april – tudi dela prost dan. Ta je dobrodošel ne le zaposlenim, ki si tako malce skrajšajo delovni teden, temveč tudi otrokom in celim družinam, še posebej, če je po počitnicah ostal še kak evro za počitek na obali ali celo na smučišču.
Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Sestavljata ga velikonočno tridnevje – veliki četrtek, veliki petek in velika sobota – in velika noč (nedelja in ponedeljek), vsak od teh dni pa ima svoj pomen. Vrhunec praznika je v nedeljo, ko se verniki spominjajo vstajenja Kristusa od mrtvih. Toda v praznovanju velike noči nikakor ni mogoče iskati zgolj krščansko simboliko, velika noč, ki jo praznujejo na vseh celinah, je namreč za mnogo ljudi predvsem praznik pomladi.
Kaj pa vam pomeni velika noč in kako dobro poznate izvor velikonočnega praznovanja?

objavljeno v rubriki: Priporočamo

10.03.2012

Nova poslastica s police »nemška in avstrijska književnost« – Mara Kogoj  »

Pred časom smo vas povabili k branju francoske prevodne književnosti – opozorili smo, da je število iz francoščine prevedenih romanov zaskrbljujoče majhno v primerjavi s tistimi, ki so prevedeni iz angleščine. Malce bolje, a še vedno zelo slabo pa se pri nas godi nemški književnosti, še eni izmed velikih svetovnih književnosti. Podatki Sursa razkrivajo, da je leta 2010 pri nas izšlo samo 36 romanov, prevedenih iz nemščine (iz angleščine: 256). Če se ob tem zavemo, da ta številka vključuje tudi književnost naše severne sosede Avstrije in Švice, je vse skupaj videti še slabše.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

29.02.2012

Kupujte in berite tudi francoske romane – No in jaz je novost iz Mladinske knjige  »

Pri založbi Mladinska knjiga je izšel roman No in jaz zelo uspešne francoske pisateljice Delphine de Vigan (1966). To je njen prvi (in zelo verjetno zadnji) roman, ki je dočakal slovenski prevod, kar ob dejstvu, da je francosko romanopisje pri slovenskih bralcih pa tudi literarnih kritikih nekakšna »temna lisa«, sploh ne preseneča. Razmerje med prevodi anglosaških in francoskih romanov je namreč na slovenskem trgu močno porušeno v prid prvih – po nedavno objavljenih podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2010 pri nas izdanih kar 256 romanov, prevedenih iz angleščine, pa samo 28 francoskih romanov. In pravi čudež je, če se kdaj med najbolj iskanimi v knjižnicah ali pa najbolje prodajanimi v knjigarnah znajde kakovosten francoski roman.

objavljeno v rubriki: Priporočamo

24.02.2012

Ob 100. obletnici rojstva angleškega pisatelja Lawrencea Durrella  »

V ponedeljek, 27. februarja, bo minilo sto let od rojstva slovitega angleškega pisatelja Lawrencea Durrella. V Sloveniji ga poznamo predvsem po kultnem Aleksandrijskem kvartetu, ki smo ga v sijajnem prevodu Mire Mihelič dobili že kmalu po izidu (leta 1963), malokdo pa ve, da je bil tudi pisec številnih drugih romanov, potopisov, dram, poezije, filmskih scenarijev, opernih libretov, hkrati pa tudi uspešen slikar, jazz pianist in velik poznavalec vzhodnjaške filozofije ter okultizma.
V tujini bodo pomembno obletnico obeležili s številnimi konferencami, izidi novih Durrellovih biografij ter nekaterih še neobjavljenih del. Pri nas pa smo že lani dobili prevod enega njegovih zgodnejših romanov, Temni labirint, ki po vsebinski zgradbi v mnogočem spominja na slavnejši Aleksandrijski kvartet.

objavljeno v rubriki: Priporočamo
Powered by eZ Publish™ CMS Open Source Web Content Management. Copyright © 1999-2010 eZ Systems AS (except where otherwise noted). All rights reserved.