• Pomoč pri naročanju
  • 04 50 61 361
  • eknjigarna@modrijan.si
  • |
  • MOJ RAČUN
  • Brezplačna poštnina pri nakupu nad 55 €.
  • Modrijanova knjigarna
  • Novice
  • Dogodki
  • Kartica ugodnosti
  • Ob 120-letnici rojstva Josipa Vidmarja – pogovor o Vidmarju, gledališču in gledališki kritiki

    Torek, 13. oktober, ob 18. uri v Ljubljani


    V sredo, 14. oktobra 2015, mineva 120 let od rojstva Josipa Vidmarja. Vidmar se je rodil v trgovsko-obrtniški družini, ki je po očetu vnašala v družino marljivost razumnega obrtnika, po materi podjetnost in zraven še razgledanost v literarnem umetniškem svetu, oba pa sta združevala svobodomiselno ateistično mišljenje. Ta starševski par je dal celo vrsto uspešnih Josipovih sorojencev od Milana Vidmarja naprej (22. junija je bila 130-letnica njegovega rojstva). Na Josipa je močan pečat vtisnila predvsem mati: znala je celega Prešerna na pamet, pri Schwentnerju je bila naročena na vse slovenske in nemške knjižne novosti, imela je stalni sedež v gledališčih (bila pa je tudi pobudnica za prvo žensko društvo v Ljubljani, v katerem naj bi imela predavanje o Ibsenu).Josip Vidmar je padel v turbulenco prve svetovne vojne, ki mu je prinesla rusko ujetništvo. V tem obdobju je opravil temeljno šolo preživetja in se seznanil z dosežki visoke ruske literarne dediščine, ki je potem utemeljila njegovo življenjsko usmeritev: življenje predvsem v literarni umetnosti.Danes Josipa Vidmarja nekako bolj ocenjujejo kot političnega arbitra, ki je pomagal ustanoviti republiko Slovenijo, pri tem pa popolnoma zanemarjajo njegovo primarno življenjsko okupacijo. Ob njegovi prvi literarni kritiki je dr. Janko Šlebinger menda dejal, da imamo drugega Levstika ...


    V gledališki svet je Vidmarja uvedlo dvoje. Kot sin novonastale meščanske družine je imel možnost, da si ogleda tako rekoč vse predstave, saj je imela njegova mati, kot je omenjeno že zgoraj, zakupljen sedež pri vseh predstavah. Zelo mlad je vstopil v gledališko šolo Vladimirja Skrbinška, ki je nato postal njegov svak. V tej šoli se je zavedel, da ni nadarjen za igro, a je hkrati spoznal, da je igralstvo le del širšega gledališkega življenja. Gledališče ga je osvojilo predvsem zato, ker temelji na besedilu. In tu pridemo do aktualne dileme, ki jo je Ervin Fritz odprl z vprašanjem: Kako dolgo bo »literarno« gledališče še psovka?

    Kritiški prodor je Vidmar naredil ob kritiki Veronike Deseniške Otona Župančiča. To ni bilo stremuštvo, ampak:: »Pisati kritiko Veronike Deseniške mi ni bilo lahko zaradi Župančiča, ki sem ga z njo moral prizadeti. Toda zanimivost kritične problematike je le prevladala v meni, da sem nalogo izvršil, zlasti ker se mi je zdelo, da mi snov daje priložnost za razvijanje nekih poglavitnih literarno estetskih misli. /…/ Tukaj pa sem se prvič srečal z analitično nalogo, pri kateri sem moral uporabiti vse svoje znanje, vse kritične prijeme, do katerih sem se dotlej dokopal, in ves svoj instinkt za razlikovanje pristnega od nepristnega in organskega, živo tekočega od sestavljenega in pomikanega. Skratka, v meni se je prebudil kritik in silovitost tega prebujenja me je nekako nosila in mi dajala samozavest, ki je mnoge motila …«

    Da je »pilatuš«, se je Vidmar zavedal vse svoje življenje in bil temu zvest v vseh zapisih, tudi v spominih na sodobnike – Obrazih. Že v času, ko je bil dramaturg v Drami, je v gledaliških listih osmišljal predstave s kritiško analizo. Če je začel svojo kritiško pot s kritiko Župančiča, strnil gledališke kritike iz let 1962–68 v knjigi Gledališke kritike, je svojo kritiško pot tudi zaključil z Mrtvaškim plesom, kritičnim pregledom odnosa slovenskih pesnikov in pesnic do vprašanja smrti. Kajti človeško življenje je pravzaprav največji možni oder. (zapisala Živa Vidmar)


    Vabimo vas, da v torek, 13. oktobra 2015, ob 18. uri, na predvečer 120-letnice rojstva Josipa Vidmarja, obiščete Modrijanovo knjigarno v Ljubljani in prisluhnete pogovoru o najvidnejšem slovenskem literarnem in gledališkem kritiku 20. stoletja, o njegovem delovanju na področju gledališke kritike pa tudi o vlogi in »kondiciji« gledališke kritike danes. Pogovor o Josipu Vidmarju bomo posvetili tudi spominu na njegovega mlajšega kolego Andreja Inkreta (1943–2015).

    Gosta bosta Ivo Svetina, predsednik Društva slovenskih pisateljev ter avtor več gledaliških iger in esejev o gledališču oz. dramatiki, in dr. Krištof Jacek Kozak, predavatelj na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem in avtor dela Estetski in idejni vplivi na predvojno dramsko in gledališko kritiko Josipa Vidmarja. Pogovor bo vodil literarni in gledališki kritik Matej Bogataj.

     

    Lepo vabljeni!

    Bodite obveščeni
    Prijavite se na obvestila o dogodkih, novostih in posebnih ponudbah.
    © Modrijanova knjigarna 2015, pravice pridržane.
    Pravila uporabe in pravni pouk
    Izdelava: cLoovis, programske rešitve
    NULL