Modrijanova knjigarna - Modrijan

Klemnov kruh in dobra knjiga na valentinovo soboto samo v Modrijanovi knjigarni  »
Avtor treh knjig, umetnik, kulinarični inovator, dvakrat zaporedoma avtor in založnik najlepše slovenske knjige leta – Klemen Košir. Predlani je nagrado »najlepša slovenska knjiga«, ki jo podeljujejo na Slovenskem knjižnem sejmu, odnesla njegova kuharica Fao 37.2.1. – Divji Jadran, lani pa še knjiga Kruh moj vsakdanji. Sreča? Naključje? Kuhinja? Ne prvo ne drugo in ne tretje! Koširju je dve zaporedni nagradi »najlepše« prinesla ljubezen. Pa predanost in posvečenost ...
Zato si je za prizorišče ene izmed predstavitev svoje zadnje knjige Kruh moj vsakdanji izbral Modrijanovo knjigarno na Trubarjevi, svojo najljubšo knjigarno, kamor ga noge pogosto zanesejo tudi po nakupih, za datum pa valentinovo soboto – 14. februar.

objavljeno v rubriki: Predstavitve
Dragocenost zapisovanja in pripovedovanja zgodb »otroštva« – Povežimo se s svojim otrokom
06.02.2015
Dragocenost zapisovanja in pripovedovanja zgodb »otroštva« – Povežimo se s svojim otrokom  »
Se še spominjate, kako nestrpno in polni pričakovanja ste čakali tisto eno uro ali dve, ko so vam babice ali dedki ali mame ali očetje pripovedovali zgodbe iz lastnega pa tudi vašega otroštva? Težko je ne priznati, da so te zgodbe z vsakokratno ponovitvijo tkale in krepile vezi med vami. Počutili ste se del svojega »plemena«. Žal pa je časa za te ponovitve iz generacije v generacijo vse manj. Simone de Beauvoir v noveli Nesporazum v Moskvi zelo občuteno zapiše »Podobe obledijo, se izmaličijo, ugasnejo ... besede pa so ji spet in spet prihajale na jezik, čisto take, kot so bile napisane. Povezovale so jo z davnimi stoletji, ko so zvezde svetile natanko tako kot danes. In ta oživitev in ta stalnost sta ji dajali občutek večnosti.« Zapisane besede so torej ene tistih, ki nepremagljivo lovijo dragocene trenutke in jih varujejo pred pozabo.

Takšne pa so tudi besede, ki so že zapisane in še bodo v knjigi Povežimo se s svojim otrokom, ki sta jo ustvarili Maša Strobl in Anita Česnik Mažgon. Knjiga je album in dnevnik v enem, zraven pa še vodnik po »skrinji zakladov«, ki jo boste izdelali in (na)polnili sami. Predstavlja namreč domiselne, ljubke in ne drage načine, kako v »časovni nabiralnik« ujeti posebne trenutke pred otrokovim rojstvom in v njegovih prvih letih življenja. Knjiga je izšla novembra lani pri založbi Modrijan.

objavljeno v rubriki: Pogovori
Brez spomina ne vemo, ne kdo smo ne od kod prihajamo. Če ne vemo tega, pa ne vemo niti, kam gremo
29.01.2015
Brez spomina ne vemo, ne kdo smo ne od kod prihajamo. Če ne vemo tega, pa ne vemo niti, kam gremo  »
Morda si včasih predstavljamo, da je postavljanje spomenikov prijetno, plemenito in preprosto opravilo, rezultat – torej spomenik sam – pa »večen«. Pa vendar marsikdaj ni tako: treba se je odločiti, kje bo spomenik stal; kakšen bo; kaj bo simboliziral; tu so zapleti z izbiro oblike in materiala ter seveda denarjem; in ne pozabimo na najpomembnejše: komu v čast bo spomenik sploh postavljen? In ali mu sploh lahko zagotovimo vsaj dolgotrajnost, če že ne »večnosti«?
Javni spomeniki, narejeni v spomin na določen zgodovinski dogodek ali osebo in postavljeni na javnem mestu, so pomemben, če ne celo nujen inventar vsakega modernega naroda.

objavljeno v rubriki: Novo pri Modrijanu
Vabljeni na literarni večer s pisateljico Veroniko Simoniti, avtorico romana Kameno seme
27.01.2015
Vabljeni na literarni večer s pisateljico Veroniko Simoniti, avtorico romana Kameno seme  »
Kameno seme je še eden v tako rekoč neponovljivi beri sodobnih slovenskih romanov, ki so leta 2014 izšli pri slovenskih založbah. Njegova avtorica Veronika Simoniti se je na literarnem polju uveljavila s svojimi kratkimi zgodbami, Kameno seme pa je njen romaneskni prvenec, ki ga je lani v Piramidi, zbirki slovenskega sodobnega leposlovja, izdala založba Litera.

Roman je nanizan skozi zgodbe več ljudi, domačinov in tujih turistov, ki se poleti znajdejo v imaginarnem kraju na nekem hrvaškem otoku. Če njihove usode še niso tako ali drugače prepletene, se to zgodi zdaj, ko jezna, z bolečino zaznamovana domačinka vrže kamen in sproži sosledje dogodkov.

objavljeno v rubriki: Pogovori
Kateri romani so prepričali knjižnice 114 mest iz 39 držav in kateri izmed njih so nagovorili naše založnike – IMPAC 2015
24.01.2015
Kateri romani so prepričali knjižnice 114 mest iz 39 držav in kateri izmed njih so nagovorili naše založnike – IMPAC 2015  »
15. aprila bomo izvedeli, katere izmed 142 knjig, ki so jih novembra izbrale knjižnice iz 114 mest v 39 državah, se bodo prebile v ožji izbor za mednarodno nagrado Impac, vredno 100.000 evrov. Pogoj je, da so bile knjige napisane v angleščini ali pa v ta jezik prevedene, in kot pišejo pri Impacu, je na seznamu kar 49 prevedenih del, in sicer iz 16 jezikov, prvič v zgodovini te nagrade pa prevodi presegajo tretjino nominiranih del.
Poglejmo podrobneje nominirance. Pri Impacu so posebej opozorili na romane The Narrow Road to the Deep North Richarda Flanagana, ki je lani prejel Bookerjevo nagrado, The Goldfinch Donne Tartt, ki je dobila Pulitzerjevo nagrado, in The Good Lord Bird Jamesa McBrida, prejemnika ameriške državne nagrade.

To je le nekaj izmed številnih spletnih igralnic, ki so na voljo slovenskim igralcem. Vsaka igra ponuja svojo edinstveno in razburljivo izkušnjo, zato preizkusite vse, da najdete svojo najljubšo. Vedno ne pozabite igrati odgovorno in se zabavati! Najboljši online casino v Sloveniji: kako jih poiščemo?

Kje je konec sveta? – pisateljica Katarina Marinčič in Breda Biščak v Modrijanovi knjigarni  »
Pisateljica Katarina Marinčič, kresnikova nagrajenka za Prikrito harmonijo in prejemnica Dnevnikove fabule za zbirko treh novel O treh, se po desetih letih vrača z novim romanom – Po njihovih besedah.
»Naš junak je bil velik, ker je znal o svojem življenju pripovedovati tako, da je enkrat za vselej obveljala njegova različica dogodkov.
Citirani stavek govori o življenju Heinricha Schliemanna, nemškega podjetnika in pustolovca, ki se je v zgodovino zapisal kot odkritelj Troje. V resničnem življenju se ni nikoli srečal z rojakom Karlom Mayem, prav tako pustolovcem, ki je neznani svet sprva odkrival zgolj v domišljiji. Srečata pa se v najnovejšem romanu Katarine Marinčič Po njihovih besedah (Modrijan, 2014), skupaj s šefom protiobveščevalcev P.-jem iz neimenovane dežele. Trije resnični možje in izmišljeni pripovedovalec Pavel, ki ubeseduje njihova neobičajna življenja – to so osrednji liki romana z dvojnim pripovednim okvirjem oziroma večnivojsko pripovedjo, očesom za detajle, izbranim jezikom, rahlo zafrkljivim odnosom tako do likov kot bralcev in do poslednje pike suvereno avtorsko pisavo.

objavljeno v rubriki: Kje je konec sveta?
Bernarda Županek o Emoni in Ljubljančanih – od Argonavtov do zelja
05.01.2015
Bernarda Županek o Emoni in Ljubljančanih – od Argonavtov do zelja  »
Zavest o rimski prednici Ljubljane, Emoni, sega že vsaj v 17. stoletje. Takrat je bila zgodba o začetkih Ljubljane oziroma ustanovitvi Emone povezana z mitom o Argonavtih in upodobljena v številnih tekstih in spomenikih. Emonska dediščina je bila ponovno postavljena v ospredje v drugi polovici 20. stoletja. V tem obdobju, ob veliki gradbeni prenovi Ljubljane in zato obsežnih izkopavanjih in prezentacijah Emone, se ime je Emona uporabljalo tudi kot blagovna znamka v trgovini, gostinstvu, turizmu, športu in izobraževanju. Spomin na Emono je bil znova obujen v zadnjem desetletju, s poudarkom v letih 2014–15, ob obeležitvi 2000-letnice izgradnje rimskega mesta.

objavljeno v rubriki: Zgodovinsko društvo Ljubljana
Kje je konec sveta? – pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec in Breda Biščak v Modrijanovi knjigarni
05.01.2015
Kje je konec sveta? – pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec in Breda Biščak v Modrijanovi knjigarni  »
Pisatelj in publicist Vladimir P. Štefanec, čigar romani so bili v preteklosti trikrat nominirani za kresnika, je lani izdal dve literarni deli, in sicer mladinski roman Sem punk čarovnica, Debela lezbijka in ne maram vampov pri založbi Modrijan ter roman 66,3 m na kvadrat pri založbi Mladinska knjiga. V prvem z zgodbo o najstnici Daši, zapriseženi poslušalki punk glasbe, obravnava iskanje identitete in svojega mesta v družbi, odnos do drugačnosti in dvoličnost družbe; v drugem predstavi mlad par, arhitekta Aleša in Zalo, ki kot prekerna delavca iščeta svoj prostorček pod soncem oziroma stanovanje, v katerem bi gojila svojo dvojino, in se v tem iskanju začneta soočati s prvimi »zgubljenimi iluzijami«. Dva romana o odraščanju torej – vsak s svojo generacijsko zgodbo razkriva razslojenost današnje slovenske družbe in nakaže, kako so si, če navedemo Dašino spoznanje, »celo bolj podobni nekateri ljudje iz različnih generacij kot pa različni ljudje iz iste generacije«.